You are here: Home » Arhiv objav » TURIZEM V LETU KONJA

TURIZEM V LETU KONJA

IMG_1662

POMURSKI TURIZEM V LETU KONJA

 

Februarja  se  je začelo novo leto 2014 tudi po kitajskem koledarju. Za »Leto konja« naj bi bilo značilno, da je  “burno in polno kreganja”.  Zveni znano? No, za Slovenijo nič novega, saj se zdi, da kaj drugega niti ne poznamo. Daleč od obljubljenega blagostanja »nove Švice«, kot so nam obljubljali pred dvema desetletjema, in vedno dlje od blagostanja, ki ga v vseh urejenih državah v veliki meri pomaga soustvarjati turizem, kot najhitreje rastoča gospodarska panoga.

No, meni se je že na osnovi izkušenj in slišanega na forumu sejma Alpe Adria, sama po sebi vsiljevala misel, da bi bilo najbolje, da bi nas Švicarji kupili ali vsaj »posvojili«,… ja potem pa bi mi, Slovenci, delali za njih kot »švicarska urica«. Saj smo ja pridni, delovni, prijazni, dobri,… Hja, dobri. Ne le dobri. Celo »Re(j)dno dobri«, kot pravi pozicijski slogan skupne pomurske turistične ponudbe, zbrane pod okriljem nastajajoče Regionalne destinacijske organizacije.

Slovenski turizem (in z njim tudi pomurski) se duši pod težo zadolženosti, ki naj bi po podatkih STO znašala že blizo 300 mio EUR in se vedno bolj oddaljuje od tistega, kar bi naj predstavljal: nove zaposlitve, 5-kratni multiplikativni učinek na razvoj ostalih gospodarskih panog (med drugim predvsem na  gradbeništvo, trgovino in kmetijsko-predelovalno industrijo). Povedano drugače: če gre dobro turizmu in turističnim podjetjem, bo šlo dobro tudi ostalim gospodarskim panogam, pa tudi občinam, v katere se steka turistična taksa od sleherne zabeležene nočitve. Bi lahko bila turistična taksa višja? Za kaj se v občinah sploh  zbrani denar iz naslova turističen takse porabi? Za gradnjo občinske cestne infrastrukture? Za financiranje »brezplačne« uporabe športne infrastrukture favoriziranega« nogometnega kluba? Vsa čast izjemam, ki ves denar namenijo temu, kar opredeljuje (še) veljavna zakonodaja: za promocijo in oblikovanje novih turističnih produktov.

Kar naenkrat smo tudi v Sloveniji ugotovili, da turizem »prodajajo« zgodbe, za kar so ustvarjalci projekta iznašli novo slovenski prevod za  angleški izraz »Story telling«. ZGODBARJENJE ?!  Pa se sprašujem: kam se je izgubilo tradicionalno, ljudsko  pripovedništvo? Vrhunec je bil, ko so nam ljubljanski projektni snovalci predstavili njihovo »videnje« krovne regijske zgodbe za pomursko »regijo« (bojda usklajeno z regijskimi sodelujočimi): PANONSKO MORJE. Naj se še tako »mučim« z razmišljanjem, sama nisem našla kakšne posebne »zgodbe« niti koristi za goste oz. obiskovalce. Očitno so do podobnega mnenja poleti prišli tudi avtorji nove Strategije razvoja in trženja pomurskega turizma. A glej ga zlomka: oni so »Zgodbo o panonskem morju« zamenjali z že staro in na vse možne načine izrabljeno »Zgodbo o  štorklji«. Bojda ima »potencial«?! Jaz pa se že veselim, da se leto konja približuje h koncu (vsaj koledarsko). Morda pa naslednje leto ne bomo več takšni »konji« in bomo  raziskali, kaj si organizatorji potovanj in gosti iz ciljnih trgov želijo v Pomurju, jim na tej osnovi pripravili ustrezno ponudbo, potem pa  jo učinkovito ponujali (prodajali) na trgu. Le-ta je  gotovo večji od slovenskega, ki je trenutno naš “največji”.